LOVE/HATE

Jaz rada delam svoje papirčkaste izdelke...
ampak imam z vsem skupaj tako love/hate razmerje...
da malo razložim...

Trudim se čimbolj optimizirat postopek izdelave rokovnika...
Zdaj imam že vse žive pripomočke in pripravke, da bo delo potekalo smooth...
ampak ne gre vedno tako kot si jaz predstavljam...

Rokovnike oblikujem v InDesign-u...vsaj en mesec delam ne enem stilu...
Slike obdelujem v Photoshop-u...kolikor se le da osnovno...

tiskam z dokaj zvestim HP-jem...
in najboljšim pripomočkom za tiskanje...
Fine print...

Papir režem z veliko "MAMA" giljotino...
na-luknjam ga lahko z BindItAll
ali pol-profesionalnim paper drill-om :)

platnice plastificiram...s klasičnim palstifikatorjem...

nastane to...


in potem...

na živce mi gre...
ko printer reče da ene strani od stotih ne bo natisnil...
in cel sistem zmrčka...

na živce mi gre...ko oni pol-profesionalni stroj samo 80% strani preluknja...
kljub temu, da mu govorim samo lepe stvari...in da z njim delam lepo in previdno...

na živce mi gre...ko Bind it all špirale "pokvadrati"...
sploh, ker so špirale tako "poceni" 
(ok drage tudi niso...ampak za proč metat pa tudi ni ql)
oz. ga jaz očitno ne znam uporabljat...

na živce mi gre...da mi nič ne gre...
nikamor...

in "živim" od like-ov in komentarjev...
ki so krasni...

na Facebook-u mi vsi pridni in marljivi prijatelji like-ajo vsako novo stvar...
na blogu...pa hvala "bogu" dobim najbolj zakon komentarje, ki mi že od začetka dajejo občutek pripadnosti...

in sem res hvaležna za vse te male pozornosti...

ampak mi enostavno zmanjka elana...
ko imam doma škatlo polno voščilnic...ki ne gredo nikamor...
in jo gledam in polnim...
in ji kljubujem...
in se na približno vsake tri mesece veselim...
ko kakšna voščilnica gre od doma...


vem da so vsi začetki majhni...ampak kako majhni??
taki, da te že okolica sprašuje, zakaj sploh še investiraš v tako drag "šport"??

to pišem tu na blogu...
ker...
-nimam privat nobene papričkaste prijateljice...
ki bi ji lahko vso to mentalno gnojšnico natrosla...

-na Facebook-u vse drugače interpretirajo...
in bi na koncu vse izgledalo popolnoma drugače...
&
ker mogoče ima katera kak nasvet...


to bo za danes vse (na srečo :P)
se še beremo,

HF,
Mnemosine...


p.s.: nič kaj neverjetnega se ni zgodilo, da to zdaj pišem...to se mi vlači kot neka bljaka sluz po mislih...in sem pač nekam morala napisat...
še vedno bom kljubovala tisti škatli z voščilnicami...
trenutno ji kljubujem tako, da vsem ki imajo rojstni dan (to mi sporoči FB) pošljem na domači naslov (če ga le najdem) rojstnodnevno voščilnico...
in jih po večini vržem na rit...ker niso pričakovali voščilnice po pošti...
in to od mene :O

p.p.s: začela bom delat mini knjigice/beležke za okoli vratu...take cute male verižice...z inicialkami, obeski...
Ne želim popolnoma spremenit smeri...pač samo nekaj dodat...
ker če mi že papirčkanje "ne gre"...ne rabim še ene stvari ki "ne gre"... :)







Komentarji

  1. Zame je papirckanje zmeraj bil hobi in je se zmeraj, ceprav sem vmes iz njega poskusila narediti tudi biznis. Na zacetku sploh nisem imela namena oz. sploh nisem niti razmisljala, da bi kaj prodala, potem cez cas pa se je to razvilo samo od sebe. Spomnim se, da sem zacela prakticno vse skupaj s skarjami in papirjem, nato pa pocasi spoznavala in si kupovala pripomocke. Nekaj let nazaj je bilo to se malo bolj zapleteno, kot danes, ker se se niso dobile stvari pri nas. Sploh raje vec ne razmisljam koliko denaraja sem ze dala za ta moj hobi, ampak mi ni za nic zal. Morda edino na zacetku, ko se nisem vedela in sem kupovala cenejse materiale. Pa se je izkazalo, da je kvaliteta precej slabsa od tistih drazjih. Tako sem si nasla par firm od katerih danes kupujem material in raje imam kaksno sablono vec, kot pa kaksno majico :)) Hobi mi prinese toliko veselja in sproscujocih trenutkov, ko ustvarjam, da je 100 x poplacan ves denar, ki ga za to namenim. In ce mene vprasas, smo eni izmed najsrecnejsih ljudi, ki se lahko ukvarjamo s stistim, kar nas veseli. Pa kaj, ce se skatla nabira, gre za to, da je bilo tebi fajn, ko so nastajale voscilnice. Vidis kako fajn presenetis prijatelje in znance s posto. To, da nas masine tu in tam jezijo, pa je normalna zadeva :))) Dokler ti je vse skupaj v veselje, se splaca. Ko pa ti ne bo vec, potem pa tako nima vec smisla. Naj se drugim zdi drag sport in ce bo naslednjic kdo spet imel taksen komentar, naj se sam zamisli kam vse njegov denar leti. Tvoje je definitivno boljse investiran kot njegov. Ljudje brez hobijev tega pac nikoli ne bodo razumeli, tako kot tudi ne bodo nikoli razumeli kaj dobrega vse en hobi nosi s seboj.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala :)
      resnično sem speechless...
      predstvaljam si kako je moralo bit ko nekaterih stvari še sploh nismo imeli v Slo, znano mi je tudi seveda pri materialu, da če priškrneš, dobiš tudi slabšo kvaliteto...in definitivno vem kako je...ko kolebam ali naj grem po one hlače za 20eur ali naj raje kupim set šablonic za 15eur... :P
      Škatlo sem v glavnem za menjala, za eno lepšo...in bom jo še dalje z veseljem polnila :)

      Izbriši
  2. Slažem se sa Vladkom u potpunosti..svi se mi ponekad pitamo i ostajemo bez elana i čudimo se čudom kako drugi prodaju, uspjevaju i sl..da bi istina bila sasvim drugačija ili bitno drugačija..bitno je tvoje zadovoljstvo u svemu tome, a sve ostalo će doći..i ja sam trenutno u fazi previranja i odustajanja i sl...ali sve je to život..prihvati i kreni dalje..živi svoj san..:)
    Lp, Martina

    OdgovoriIzbriši
  3. Popolnoma te razumem,ko sva s sestro začele oz. študirali v to smer da bi iz hobija naredile biznis,sem si jaz vse to predstavljala lažje... In morem ti povedati da sem bila zelo razočarana in potrta. In to od moje družbe od katere sem pričakovala več podpore... Ugotovila sem,da moreš pustiti času čas in ne izgubiti upanja (tudi če je škatla vedno bolj polna) vse se bo spremenilo ampak je za to potreben ČAS...
    LP Vilinke

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. "lepo" slišat da nihče ni imel prijetne poti do ustvarjalno/prodajalnega uspeha...ampak je lepo tudi videt...da se da :)
      kljub temu da sem mega-nestrpna...bom se trudla dat vsemu čas :D
      HF :)

      Izbriši
  4. Šjora,kot prvo smo na blogu zato, da delimo ideje, kakšno čveknemo in seveda tudi potarnamo. Kot drugo, mene je življenje žal naučilo, da nič ne pride zlahka in da se moraš za vse potruditi. In kot tretje, ko imaš slab dan brez nadiha vzemi svinčnik in papir, se zavleči v en kot, daj musko do daske in začni "karacati". Piši, riši, kriči... konec koncev se vse poleže, ideje pridejo in gredo, ma tvoja dejanja ostanejo!

    Seveda je lepo, če s svojim hobijem kaj zaslužiš, vendar mislim, da si začela ustvarjati zaradi sebe in ne zato da bi služila na veliko s tem. Vedno ti ostane semenj oz stojnica, pojdi vprašati v kakšno cvetličarno, na svoje izdelke daj logotip s kontaktom... Počasi se vse obrne in začnejo kapati tudi naročila - serijsko in čez noč pa to res ne gre. Sploh ne v današnjih časih, ko so take stvari za mnoge nepotreben luksuz - žal.

    O takšnih in drugačnih pripomočkih pa jaz raje nebi, ker so preveč za moj žep - si privoščim kolikor mi denarnica to dopušča. Imam na srečo to "žilico", da mi recilkaža leži, s tem pa včasih prihraniš ogromno. Pa tudi okolica doma mi ponuja 100 in 1 material, samo idejo je potrebno dobiti in skombinirati - pa gre :).

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala :D
      Bom se trudla dalje...in bo kar bo :)
      Na srečo obstaja muzika, drugače bi že komu "odgriznila glavo"...
      Naše cvetličarne sem že povprašala, bom pa še malo "širše" vrgla mrežo in se bo mogoče kdo našel :)
      +fulll rada pogledam na tvoj blog...ravno zaradi tvoje žilice...ki mi včasih zbudi kakšno mega idejo...tako da res hvala :D

      Izbriši
  5. Ana, čisto razumljivo in normalno je, da zaideš kdaj v slepo ulico. Ne obremenjuj se z vprašanji zakaj to delaš in ali je ostalim všeč kar ustvariš. Mislim, da to počneš predvsem zaradi sebe in svoje potrebe po ustvarjanju. Kot je rekel Oscar Wilde: "Umetnost je najbolj intenziven način individualizma, ki ga svet pozna."
    Ja, včasih misliš, da ti res gre vse narobe ampak prav v temu je point. Umetnost je eksperimentiranje kjer ni pravil.
    Popolnoma se strinjam z Vladko...smisel vsega je, da ti uživaš v tem.
    Naj končam z mislijo, ki sem jo našla na netu.
    " The creativ adult is the child who survive".
    Pozdravček... :)))

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala :D
      Oscar pa je res mel prav hihi...
      sem na srečo oblake razpodila...in grem dalje (če je slepa ulica ali ne)
      HF :)

      Izbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Rojstnodnevni bonboncek...

Nekaj za v penzijo...

Creative blog hop